Z jedilnika, ki smo ga iz angleščine prevedli v slovenščino in ga tudi objavljamo, je razvidno, da je prehrana tujcev v postojnskem centru za tujce vrhunska. Obroki so dnevno energijsko ovrednoteni, dnevno prejmejo 3300 kcal in več. Hrana je izredno raznovrstna in se v tednu dni ne ponavlja. Česa takšnega si slovenski državljani večinoma ne morejo privoščiti. Za odrasle tujce je mesečno za tri vrhunske obroke namenjeno od 360 do 407 evrov (brez davka).

Nevladniki o »sramotnem taborišču«
Konec avgusta je skupina približno 50 članov več nevladnih organizacij pred Centrom za tujce v Postojni pripravila protest v podporo »zaprtim v tem koncentracijskem taborišču«. Objavljali so sporočila o nevzdržnih razmerah v tem centru in navajali domnevne kršitve pravic tam nastanjenih tujcev. V nevladni organizaciji Delovna skupina za azil so navajali, da v centru prihaja do hudih zlorab človekovih pravic, zaprti tujci pa pripovedujejo, da je center slabši kot navaden zapor in da so prepuščeni na milost in nemilost enega inšpektorja. Domnevno naj bi prihajalo tudi do poskusov samomorov, kar naj bi bilo nekaj vsakdanjega, v centru naj bi potekala tudi gladovna stavka.

Nevladniki so še dodali, da gre za »sramotno taborišče«. Država naj bi v zadnjih mesecih v center začela zapirati tudi prosilce za azil, od tam pa naj bi jih vračala hrvaški policiji. Prosilci za azil naj bi bili brez osnovne oskrbe, mnogi poškodovani in brez čistih oblačil. Stanovalci hrano prejemajo skozi rešetke, za njihovo zdravstveno varnost pa naj ne bi bilo poskrbljeno. Prebivalci centra naj bi zato upirali in zahtevali svobodo. Skupinica protestnikov jim je s protestom izrazila solidarnost, zahtevali so, da se to »koncentracijsko taborišče« nemudoma zapre. Zahtevajo tudi ustavitev sistema množičnih izgonov na Hrvaško.

Pristojni očitke odločno zanikali
Policija je vse trditve odločno zavrnila. Poudarili so tudi, da v centru ne poteka gladovna stavka, nastanjeni tujci pa svoje nestrinjanje s postopki ali z nastanitvijo oziroma omejitvijo gibanja občasno res izražajo na različne načine. Eden od teh je, da občasno odklanjajo hrano. Tako v enem od preteklih dni na enem od oddelkov niso hoteli prevzeti večerje.

Nevladnikom se je nato pridružila še skupina kulturnikov, ki je od vlade zahtevala vzpostavitev dostojnih življenjskih razmer v postojnskem centru. Pod zahtevo so bili podpisani pesniki in pisatelji Boris A. Novak, Svetlana Makarovič in Dušan Šarotar ter igralka Draga Potočnjak. Gre za kulturnike, zelo naklonjene levičarskim strankam v Sloveniji. Razmere v postojnskem centru je nato obravnaval tudi varuh človekovih pravic. Izsledki še niso znani, z vsemi pa se je strinjala tudi vršilka dolžnosti predsednice stranke SD Tanja Fajon, znana kot velika zagovornica migrantov in migracij ter odprtih mej. O tem, da je njen vzornik George Soros, pa je bilo v javnosti že tudi veliko napisanega.

Center za tujce je nato nenapovedano obiskal državni sekretar Franc Kangler in ugotovil, da so razmere v tem postojnskem centru vzorno urejene. Nevladna delovna skupina za azil pa je nato pohitela z izjavo, da »četudi so taborišča vzorno urejena, niso sprejemljiva«. O drugih očitkih, ki so jih pred tem navedli, pa so molčali.

Državni sekretar si je ogledal vse prostore, vključno z bivalnimi enotami. Z videnim je bil zelo zadovoljen, saj so razmere za bivanje zelo dobre. Nastanjene osebe imajo na voljo televizijo, internet, prostore za športne aktivnosti, zagotovljeno pa imajo tudi popolno zdravstveno oskrbo.

V centru je bilo 28. avgusta 2020 nastanjenih 96 tujcev. Največ jih je iz Pakistana, Maroka, Afganistana in Alžirije. Od vseh nastanjenih je 55 tujcev v postopku mednarodne zaščite (azila), za preostalih 41 pa se ureja vrnitev v sosednje države na podlagi dvostranskih sporazumov ali vrnitev v domovino. Kangler je vse zaposlene še posebej pohvalil za njihovo profesionalno in zahtevno delo. V sporočilu za javnost je nato ministrstvo za notranje zadeve zapisalo, da so zaposleni še posebej specializirani za sodelovanje s tujimi veleposlaništvi glede identifikacije tujcev in usposobljeni za opravljanje spremstva na letalih. Zdravstveno oskrbo pa je Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja ocenil kot dobro prakso.

Center je bil v zadnjih letih tudi obnovljen in posodobljen. Njegova zasnova zagotavlja vse standarde o varovanju človekovih pravic in ustrezne bivalne razmere v času omejitve gibanja. Državni sekretar Kangler je še posebej pozdravil samoiniciativnost vodstva centra pri črpanju sredstev iz evropskega Sklada za azil, migracije in vključevanje (za oskrbo, vračanje, nadgradnje kapacitet in bivalnih razmer centra). Tako so samo lani pridobili več kot 800.000 evrov evropskih sredstev. Na podlagi obiska je Kangler ocenil, da ni prav nobenih razlogov za nedavne proteste pred postojnskim centrom.

Hrana v centru je vrhunska
Kangler je nato na Twitterju zapisal, da se je v času obiska med drugim pozanimal o tedenskem jedilniku za nastanjene v centru in je tudi objavil fotografijo jedilnika. Pri tem je Fajonovo in poslanca Matjaža Nemca (podpredsednika stranke SD, ki so ga bila polna usta kritike tega centra) povabil tja na kosilo in ju vprašal ali je jedilnik kaj slabši kot v dragih bruseljskih restavracijah. Fajonova in Nemec se potem nista več oglasila.

Za prehrano mesečno od 359,70 do 406,80 evra na osebo (brez davka)

Po podatkih policije so odrasli, nastanjeni v Centru za tujce, upravičeni do treh obrokov dnevno, za otroke pa je predvidenih pet obrokov. Hrano v centru naročajo vsak dan posebej. Določene so tudi cene za posamezne obroke.

Cene brez davka na dodano vrednost so:

za odrasle – za otroke

  • zajtrk: 3,07 evra – 2,21 evra
  • kosilo: 4,79 evra – 3,97 evra
  • večerja: 4,13 evra – 4,08 evra
  • dopoldanska malica: 0,70 evra
  • popoldanska malica: 0,70 evra

Posamezniki se lahko odločijo tudi za suhi obrok, ki je ovrednoten na 6,40 evra. Za sladkorno ali žolčno dieto imajo na voljo 12,81 evra, za obroke brez glutena ali laktoze pa 13,56 evra (vse brez davka na dodano vrednost).  V primeru diete to mesečno znese 384,30 evra ali 406,80 evra na osebo.

Uredništvo, prvotno objavljeno tukaj.